Ob mednarodnem dnevu e-odpadkov, ki ga zaznamujemo 14. oktobra, opozarjamo na vse pogostejšo uporabo majhnih elektronskih naprav s kratko življenjsko dobo. Poceni polnilniki, elektronske igrače, mini ventilatorji in svetila se hitro znajdejo med odpadki, čeprav vsebujejo dragocene materiale, ki jih je mogoče reciklirati.

Pred prihajajočim črnim petkom in decembrskimi prazniki, ko se pogosto odločamo za nakup novih elektronskih izdelkov, je pravi čas za razmislek o tem, koliko naprav zares potrebujemo in kako ravnamo z njimi, ko jih ne uporabljamo več.

Izraz fast tech označuje cenovno dostopne elektronske naprave s kratko življenjsko dobo. Mednje sodijo na primer USB-adapterji, polnilniki, majhni ventilatorji, LED-svetila in elektronske igrače. Podobno kot pri hitri modi so ti izdelki pogosto poceni in preprosto nadomestljivi, zato jih uporabljamo razmeroma kratek čas.

Raziskava Fast Tech Consumer Study, ki jo je za WEEE Forum izvedlo podjetje Bellegarde Scientific Consulting, je zajela več kot 10.000 odraslih iz 12 evropskih držav. Pokazala je, da ima kar 87 odstotkov vprašanih doma vsaj en tak izdelek, 78 odstotkov pa jih je vsaj enega kupilo v zadnjem letu. Več kot polovica anketirancev je imela napravo, ki so jo uporabljali največ šest mesecev.

Glavni razlog za nakup je dostopna cena. Kljub temu se potrošniki zavedajo tudi prednosti kakovostnejših izdelkov: kar 80 odstotkov vprašanih bi bilo za nekatere naprave pripravljenih plačati več, če bi te zdržale dlje.

Ko elektronske naprave postanejo neuporabne ali jih ne potrebujemo več, jih pogosto shranimo v predal ali odvržemo med mešane komunalne odpadke. Nekateri jih odložijo celo med plastično embalažo, saj niso prepričani, kam sodijo.

Raziskava je pokazala, da 29 odstotkov vprašanih neuporabljene izdelke fast tech še vedno hrani doma. Le 27 odstotkov jih odslužene naprave odda v zbirne centre, 19 odstotkov pa jih odnese na zbirna mesta v trgovinah.

Takšno ravnanje pomeni izgubo dragocenih surovin. Elektronske naprave vsebujejo plastiko, kovine in druge materiale, ki jih je mogoče predelati in ponovno uporabiti. Če končajo med mešanimi odpadki, se možnost njihovega učinkovitega recikliranja zmanjša.

Posebno pozornost zahtevajo naprave z litij-ionskimi baterijami. Če jih odvržemo med običajne odpadke, se lahko baterije med zbiranjem ali obdelavo poškodujejo in povzročijo požar. To ogroža zaposlene ter lahko poškoduje opremo in ovira izvajanje storitev ravnanja z odpadki. Po podatkih strokovne skupine pri WEEE Forumu je 36 odstotkov anketiranih podjetij, ki zbirajo, obdelujejo in predelujejo e-odpadke, v zadnjem letu v svojih obratih zabeležilo požar, povezan z baterijami.

Pravilno ravnanje z elektronskimi napravami se začne že pred nakupom. Preden se odločimo za nov izdelek, premislimo, ali ga res potrebujemo, ali ga lahko kupimo rabljenega in ali bi lahko obstoječo napravo popravili. Pri izbiri upoštevajmo tudi kakovost in pričakovano življenjsko dobo, ne le cene.

Ko naprave ne potrebujemo več, imamo več možnosti: če še deluje, jo lahko podarimo ali omogočimo njeno ponovno uporabo. Če je pokvarjena, preverimo možnost popravila. Ko je neuporabna, jo oddajmo na ustrezno zbirno mesto.

Zapomnimo si:

• Prepoznajmo e-odpadke. Naprave z električnim vtičem, kablom, elektronskim vezjem ali baterijo ne sodijo med mešane komunalne odpadke ali plastično embalažo.

• Oddajmo jih pravilno. Odslužene elektronske naprave oddajmo v zbirnem centru, uličnem zbiralniku, zbiralniku v tehnični trgovini ali na drugi za to namenjeni prevzemni točki.

• Podaljšajmo njihovo življenjsko dobo. Delujoče naprave ponovno uporabimo ali podarimo, pokvarjene pa poskusimo popraviti.

• Kupujmo premišljeno. Pred nakupom razmislimo o svojih dejanskih potrebah in izberimo izdelke, ki nam bodo služili čim dlje.

Za ustrezno ravnanje z elektronskimi odpadki niso odgovorni samo potrošniki. Pomembno vlogo imajo tudi proizvajalci, uvozniki in spletni prodajalci, ki morajo v skladu z zakonodajo izpolnjevati obveznosti glede zbiranja in recikliranja izdelkov po koncu njihove življenjske dobe.

V Sloveniji te obveznosti na področju odpadne električne in elektronske opreme pomagajo izpolnjevati skupne sheme, ki skrbijo za zbiranje, obdelavo in predelavo e-odpadkov.

Mednarodni dan e-odpadkov nas tako opominja, da tudi majhne naprave štejejo. Z odgovornim nakupovanjem, ponovno uporabo in pravilnim ločevanjem lahko vsak prispeva k temu, da dragoceni materiali ne končajo med mešanimi odpadki in da zmanjšamo tveganja, povezana z neustrezno odloženimi baterijami.

Preden kupimo novo elektronsko napravo, se vprašajmo, ali jo res potrebujemo. Ko ji poteče življenjska doba, pa poskrbimo, da bo končala na pravem mestu.

Vir: WEEE Forum, Fast Tech Consumer Study (2026), posredovano gradivo.