Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijamo ga četrto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča (instalira) v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim.

Od 24. avgusta do 9. septembra vsak dan od 15. do 20.ure

–  sv. MARJETA v vasi Žlebe – osrednji razstavni prostor in info točka 
–  sv. KATARINA v vasi Topol
–  domačija PR’LENART v vasi Belo

Avtorji:
Aleksij Kobal / slikar
Emina Djukić / fotografinja & Jaka Kramberger / intermedijski umetnik
Franc Cegnar / režiser
Jaka Železnikar / pesnik
Katjuša  Kovačič / performerka
Manca Uršič / performerka
Mateja Kavčič / slikarka
Mojca Sfiligoj / strokovna sodelavka na področju kulturne dediščine
Primož Oberžan / glasbenik
Simon Chang / fotograf
Za srce mo / glasbena skupina
Zvonka T Simčič / vizualna umetnica

→ Sodobna umetniška dela umeščamo v prostore kulturne dediščine, ki so vezani na habitate krajinskega parka Polhograjskih dolomitov. Sv. Marjeta s skednjem in hišo (mežnarijo) v vasi Žlebe, Sv. Katarina z župniščem v vasi Topol ter Domačija Pr’Lenart v vasi Belo. Vse tri lokacije so spomeniško zaščitene. Povezuje jih lepa, ne preveč zahtevna pohodniška pot, ki je lahko odličen navdih za kulturno in rekreativno preživetje enodnevnega vsestranskega oddiha tako za posameznike kot za družine.
→ Povezujemo  mesto z njegovo periferijo ter prostor umetnosti odpiramo tudi ljudem, ki bi sicer težko prestopili prag galerije in običajno ne obiskujejo ne razstav ne drugih sodobnih umetniških produkcij. Kreiramo nove publike sodobnih umetniških praks.
→ Hiša na hribu nudi ogled razstavljenih del, druženje, pogovore, premišljevanja, interakcije, …
→ Razstavljajoče avtorje nagovarjamo k razvoju v smer instalativnosti. V ustvarjalnih dialogih posebno pozornost namenjamo subtilni in osmišljeni umestitvi likovnih del v kontekste kulturne in naravne dediščine. Želimo, da umetniki na sami lokaciji razstave preživijo čim več časa, da razstavljena dela in njihova umestitev in način komuniciranja s publikami nastajajo iz navdihov, ki izvirajo iz srečevanj s prostorom (genius locci) ter z drugimi avtorji in obiskovalci.
→ Prav posebno pozornost namenjamo skupnostnim umetniškim delom z izrazito socialno angažirano naravnanostjo, saj se v dobi globalizma umetniki vse bolj udejanjamo na širših ne zgolj ozko umetniških področjih. V prvi vrsti je naš cilj prizadevanje, da ustvarimo boljšo družbo in to z neposrednim vključevanjem umetnikov in umetnosti v skupnostne aktivnosti in socialne strukture družbe.
→ Ker vse tri lokacije ležijo blizu Ljubljane (cca 15 km), je naše prihodnje raziskovanje usmerjeno prav v »zajemanje« publike s tega področja, tako da bo poleg naključne publike in namenskih obiskovalcev razstave tudi vse več takih, ki bodo obisk načrtovali skozi turistično ponudbo kraja; tako Ljubljane kot tudi Medvod. Tuji turisti, ki so na razstavo zašli po naključju, so bili navdušeni nad povezavo med kulturno dediščine in sodobno umetnostjo, pogreznjeno v naročje neokrnjene narave. Na podlagi dosedanjih izkušenj želimo posebej zanje pripraviti program, ki ga bodo lahko turistični delavci plasirali kot dobro izbiro odkrivanja neposredne okolice mesta; še posebej ob dejstvu, da sam center Ljubljane postaja  prenasičen.
→ Doslej je v času dvotedenske odprtosti razstavo vsako leto obiskalo cca. 600 obiskovalcev. Naši obiskovalci so od vsepovsod; iz zelo različnih predelov Slovenije, pa iz Jordanije, Kitajske, Nemčije, Amerike, Japonske, Italije, Hrvaške, Francije,  …
→ Hiša na hribu je tudi kulturni in družabni dogodek. Izstopa otvoritev razstave s posebnim, prav za ta namen kreiranim kulturno umetniškim programom, ko hišo obišče največ obiskovalcev naenkrat – tudi več kot sto.
→ Večina rezidenc in umetniških dogodkov se zgodi v mestih, v urbanem okolju. Mi pa na novo povezujemo sodobno umetnost z naravo, jo na ta način umirjamo, poglabljamo ter tako ustvarjamo okolje za drugačen, polnejši  in subtilnejši pretok med publiko in umetniškimi deli.
→ Ustvarjamo prostor naklonjen srečevanjem, pogovorom, iskanjem, …, ki je lahko tudi zatočišče. Hiša na hribu postaja živa socialna instalacija, ko umetnost dobiva razsežnosti poslušalca, spovednika, prijatelja, …