Vrtnice kot del slovenske kulturne dediščine - predava Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok
29. 8. 2018
Izobraževanje
Lokacija
Cesti komandanta Staneta 10, 1215 Medvode
Prikaži na zemljevidu
Pot do lokacije
Termini
25.09.2018 (torek) ob 19:30
Strokovnjak iz Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak se bo skozi besedo sprehodil po zgodovini vrtnic na Slovenskem. Dogodek spada v sklop Tedna kulturne dediščine.
Predavanje je naslovil Vrtnice kot del slovenske kulturne dediščine – od vrtnice v Turjaškem fragmentu do Prešerna, prve slovenske vrtnice.
Vrtnice so rastline vrta. Treba jih je gojiti - so civilizacija in kulturna pridobitev. Slovenci jih imamo radi, zato pridite, da boste izvedeli kaj novega, še posebej o zgodovini vrtnic pri nas.
Vse vrtnice so vzgojene iz šipkov, a vrtnice niso šipki. Šipki so samonikle rastline in obstanejo v naravi brez človeške pomoči, vrtnice pa same niti ne nastanejo niti ne obstanejo. Gojenje vrtnic ima svojo zgodovino tudi na Slovenskem. Začeli bomo s kraljevsko uredbo, ki je okoli leta 800 predpisala sajenje vrtnic tudi na naših tleh. Nato se bomo pomudili pri gartroži iz najstarejše ohranjene trubadurske pesmi v slovenščini ter postali pri opisu prve zbirke vrtnic in pri prvih botaničnih ilustracij gartrož, za katere je poskrbel Valvasor. Pregledali bomo, kako se zgodovina vrtnic bere s slik iz zbirke Narodne galerije ter povedali kakšno o snežniški vrtnici. Zaključili pa bomo pri prvih vrtnicah, ki jih je ustvaril Slovenec, ter z organiziranostjo ljubiteljev vrtnic pri nas.
Predavanje je naslovil Vrtnice kot del slovenske kulturne dediščine – od vrtnice v Turjaškem fragmentu do Prešerna, prve slovenske vrtnice.
Vrtnice so rastline vrta. Treba jih je gojiti - so civilizacija in kulturna pridobitev. Slovenci jih imamo radi, zato pridite, da boste izvedeli kaj novega, še posebej o zgodovini vrtnic pri nas.
Vse vrtnice so vzgojene iz šipkov, a vrtnice niso šipki. Šipki so samonikle rastline in obstanejo v naravi brez človeške pomoči, vrtnice pa same niti ne nastanejo niti ne obstanejo. Gojenje vrtnic ima svojo zgodovino tudi na Slovenskem. Začeli bomo s kraljevsko uredbo, ki je okoli leta 800 predpisala sajenje vrtnic tudi na naših tleh. Nato se bomo pomudili pri gartroži iz najstarejše ohranjene trubadurske pesmi v slovenščini ter postali pri opisu prve zbirke vrtnic in pri prvih botaničnih ilustracij gartrož, za katere je poskrbel Valvasor. Pregledali bomo, kako se zgodovina vrtnic bere s slik iz zbirke Narodne galerije ter povedali kakšno o snežniški vrtnici. Zaključili pa bomo pri prvih vrtnicah, ki jih je ustvaril Slovenec, ter z organiziranostjo ljubiteljev vrtnic pri nas.