V okviru tega projekta se bo trasa, ki bo potekala po državnih in občinskih cestah ter bo povezala vse omenjene občine, opremila z usmerjevalnimi tablami za kolesarje.  Poglaviten namen tega projekta je informacija za kolesarje, katera kolesarska pot je v prvi vrsti najbolj varna. Izbranih je bilo kar 400 kilometrov kolesarskih poti, ki bodo označene s preko 600 usmerjevalnimi tablami. Poti so zasnovane krožno in so označene v skladu z najnovejšimi cestno prometnimi predpisi. Minister je z zadovoljstvom poudaril, da smo s podpisom današnjega dogovora še korak bližje uresničitvi tega projekta, ki bo za prebivalce in obiskovalce Gorenjske predstavljal veliko dodano vrednost. Cilj ministrstva je, da bo imela Slovenija do leta 2023 zgrajeno mrežo prek tisoč kilometrov državnih in regionalnih kolesarskih poti ter da bo postala kolesarjem prijazna država.

Do zdaj je bilo zgrajenih in urejenih približno 260 kilometrov državnih kolesarskih povezav. Vzpostavljena je bila prva, 109 kilometrov dolga daljinska kolesarska povezava od Rateč do Ljubljane. Letos je v načrtu odprtje povezave od Ljubljane do mejnega prehoda Obrežje, in sicer po dolini Krke in dolini Save, v naslednjem letu pa od Maribora oz. avstrijske in madžarske meje do Kopra oz. meje s Hrvaško in Italijo. Cilj ministrstva je vzpostaviti t.i. kolesarski križ, na podoben način kot je avtocestni. Na kolesarski križ se bodo navezovale posamezne regionalne kolesarske poti.

Slovenija bo, da bo dosegla cilj - tisoč kilometrov kolesarskega omrežja - namenila okoli 300 milijonov evrov, in sicer iz evropskega sklada za regionalni razvoj, državnega proračuna in občinskih proračunov. S temi sredstvi se bodo označevale že zgrajene in tudi gradile nove kolesarske povezave.

Minister je še povedal, da ministrstvo podpira kolesarstvo, ne le kot rekreacijo, ampak tudi oziroma predvsem kot obliko mobilnosti. Ta pripomore tako k boljšemu zdravju prebivalcev kot k boljšemu zraku in okolju, v katerem živimo. Ministrstvo se zaveda, da so za dnevno mobilnost pomembna predvsem kakovostna kolesarska omrežja znotraj mest in zalednih naselij, ki morajo biti zvezna, neposredna, udobna, privlačna, predvsem pa varna. Za varno kolesarjenje vseh generacij je na bolj prometnih koridorjih nujno zagotoviti ločene, dovolj široke ter udobne kolesarske poti, steze in pasove, na manj prometnih pa predvsem umiriti motoriziran promet kot tudi opozoriti na prisotnost kolesarjev.