Gospod Albin Košir je prejel plaketo Občine Medvode za svoje zasluge pri razvoju in dolgoletno delo v dobro Krajevne skupnosti Katarina.

Iz obrazložitve: "Kot prvi v družini s sedmimi otroki je bil Albin Košir rojen dobro leto pred koncem druge svetovne vojne. V vaškem kmečko-delavskem okolju pri Sveti Katarini je odraščal v slabih materialnih in težkih družbenih razmerah povojnega časa. Ker se gospodar na bližnji kmetiji pr' Zanožju ni vrnil iz nemške internacije, je njegov oče pomagal številni družini, da se je preživela in obstala na svoji rodni grudi. Očetov zgled je tudi sicer močno vplival na njegovo življenjsko pot. Oče kot partizan prvoborec namreč po vojni ni opustil svojega verskega prepričanja niti ni spremenil svojih življenjskih nazorov. Že pri 17 letih je nasledil očeta v službi organista v domači župnijski cerkvi, ki jo po več kot petdesetih letih še vedno zavzeto in odgovorno opravlja. Ob redni osnovni šoli, ki jo je začel obiskovati še v župnišču pri Sv. Katarini, nadaljeval pa najprej v nižji gimnaziji, po šolski reformi pa še v višjih razredih osnovne šole v Preski, je dve leti obiskoval glasbeno šolo v Medvodah, pozneje pa tudi orglarsko šolo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Po poklicni litostrojski šoli, na kateri se je izučil za strugarja, je krajši čas delal v Litostroju, nato pa polnih 38 let v Ljubljanskih mlekarnah. Ob šoli in nato ob delu se je vseskozi glasbeno udejstvoval in izpopolnjeval. Poleg orglanja in vodenja cerkvenega pevskega zbora v domači župniji je kot baritonist nastopal v več pevskih zborih pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona: najprej v zboru sv. Cecilije pri frančiškanih v Ljubljani, nato v mešanem in v moškem pevskem zboru Glasbene matice v Ljubljani ter v pevskem zboru Lubnik v Škofji Loki. Po štiri leta je vodil najprej Moški pevski zbor KUD Dolomiti Dobrova in pozneje še Moški pevski zbor Šingelci Borovnica. Več let je bil tudi vodja vokalne zasedbe Fantje s Katarine v narodno-zabavnem ansamblu Ludvika Lesjaka, s katerim so v sedemdesetih letih pri Helidonu izdali dve plošči. Slovesno razglasitev rezultatov na plebiscitu za samostojno Slovenijo je pričakal pri sv. Jakobu nad Brezovico, kjer se je 26. decembra 1990 ob kresu zbrala tedanja slovenska vlada. Od takrat naprej na ta dan neprekinjeno, leto za letom, s cerkvenim pevskim zborom župnije sv. Katarine sodeluje pri vsakoletni praznični sv. maši, ki se daruje v počastitev plebiscitarne odločitve Slovencev, da hočejo živeti v lastni državi. Kadar je bilo treba v domačem kraju stopiti skupaj, je bil po svojih močeh vedno pripravljen pomagati. Z vsem srcem se zavzema za razvoj domačega kraja in pomaga povsod tam, kjer je to v njegovi moči. Kot organist je bil pri tem še toliko bolj zavezan obnovi orgel in kora v domači cerkvi ter preureditvi župnišča. Poleg prostega časa mu niti vsakdanjih obveznosti ni bilo težko žrtvovati za prostovoljno delo. Ko je bilo najbolj potrebno, je zbral tudi dovolj poguma, da je prevzel vodenje KS Katarina. S svojim pozitivnim pristopom do dela za skupnost dokazuje, da je mogoče za domači kraj tudi z majhnimi sredstvi veliko narediti. Ker je kot človek velik v majhnih stvareh, nam bodo tudi velike stvari z njegovim zgledom postale bolj dosegljive, predvsem pa bo svet okoli nas postal prijaznejši. Njegovo življenje, prepleteno z glasbo in petjem, lahko daje tudi našemu življenju globlji smisel, saj ob sebi opazimo človeka, ob katerem moremo postati boljši ljudje. S svojo nevsiljivo in vedno prijazno naravo nas prepriča, da so razlogi, da je vredno živeti." (6. julij 2018)