V Javnem holdingu Ljubljana in povezanih javnih podjetjih (Energetika Ljubljana, JP Voka Snaga in LPP) si s kakovostnim izvajanjem storitev 24 ur na dan, 365 dni na leto prizadevajo, da je življenje v urbanem okolju kakovostno, prijetno in udobno. Z izvajanjem storitev se vsakodnevno vključujejo v vsakdan 150.000 gospodinjstev v Ljubljani in okoliških občinah, tudi v Medvodah. Občina Medvode je drugi največji lastnik Javnega holdinga Ljubljana.

S sledenjem poslovnim in strateškim ciljem s področja razvoja dejavnosti, infrastrukture ter poslovanja, predvsem pa ob upoštevanju zahtev sodobnega časa, ki podjetjem nalagajo tudi odgovornost do družbenega in naravnega okolja, dosegajo odlične poslovne rezultate, predvsem pa sooblikujejo okolje prihodnosti ter k aktivnemu soustvarjanju spodbujajo tudi uporabnike. Poslovni rezultati so plod dobrega in usklajenega dela več kot 2.500 sodelavk in sodelavcev, ter tesnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in uporabniki, ki so z izvajanjem njihovih storitev v veliki meri zadovoljni. Dokaz za visoko zadovoljstvo z izvajanjem storitev javnih podjetij so tudi rezultati javnomnenjske raziskave, kjer anketiranci na vprašanje, kako uspešno so se z razmerami med epidemijo spopadali pri izvajanju storitev, odgovarjajo z visoko oceno, in sicer so to področje anketiranci na lestvici od 1 do 5 ocenili s povprečno oceno 3,84.

 

V nadaljevanju predstavljamo nekaj pomembnejših podatkov in kazalcev poslovanja Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga v obdobju 2010 – 2019. V prihodnje bomo predstavili tudi podatke ostalih povezanih družb.

V družbi Voka Snaga (oziroma v nekdanjih družbah Vodovod–Kanalizacija in Snaga, ki od aprila 2019 delujeta kot enovita družba) so v obdobju 2010-2019 izvedli oziroma še izvajajo številne projekte in aktivnosti, s katerimi aktivno prevzemajo svojo vlogo v okolju, kjer se linearni gospodarski model spreminja v krožnega in kjer je sprejemljiva le najvišja mogoča kakovost storitev.

Za nemoteno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov ter urejanje javnih in zelenih površin v družbi Voka Snaga skrbi 881 sodelavk in sodelavcev. Svojo družbeno odgovornost izkazujejo z gospodarnim in trajnostno usmerjenim ravnanjem s komunalnimi sistemi; ravnanje z odpadno vodo in odpadki kot okoljskim bremenom pa spreminjamo v priložnosti in izzive.  

V teku je največji kohezijski projekt v tej evropski finančni perspektivi: odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Začetek projekta sega v leto 2011, sestavljajo ga trije veliki sklopi: nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana, izgradnja tretje faze Centralne čistilne naprave Ljubljana in dograditev kanalizacije v aglomeracijah v Mestni občini Ljubljana. Odstotek gospodinjstev, priklopljenih na kanalizacijo, se je v zadnjih desetih letih povečal iz 68 na 88 odstotkov, po zaključku velikega kohezijskega projekta pa bo na kanalizacijo priklopljenih 98 odstotkov ljubljanskih gospodinjstev. Ukinjenih bo tudi 4.500 greznic, iz katerih odpadna voda nekontrolirano prehaja v okolje. Vzporedno z dograjevanjem kanalizacije poteka tudi sočasna obnova vodovoda na tistih območjih, kjer je to potrebno zaradi dotrajanosti vodovoda ali umestitve tras predvidenih vodov. Veliki kohezijski projekt, ki bo pripomogel k varovanju vodnih virov, tako kot vsi okoljski projekti vpliva na širše območje in na kakovost življenja nas vseh, saj je v naravi vse povezano in soodvisno.

Z 68,7-odstotnim deležem ločeno zbranih odpadkov Ljubljana ostaja evropska prestolnica z najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov ter primer dobre prakse v evropskem in svetovnem merilu, pri čemer je strošek za ravnanje z odpadki med najnižjimi v državi, kar velja tudi za preostale občine, kjer Voka Snaga izvaja storitev ravnanja z odpadki. Med stalnimi aktivnostmi je tudi posodabljanje infrastrukture - trenutno je v širšem središču Ljubljane vgrajenih 69 podzemnih zbiralnic odpadkov, s katerimi so nadomestili več kot 8.500 običajnih zabojnikov – in vpeljava oziroma nadgradnja aktivnosti, ki udejanjajo načela Zero Waste in krožnega gospodarstva. Ljubljana ostaja edino glavno mesto v EU, ki je stopilo na pot k Zero Waste družbi oziroma družbi brez odpadkov. Ker pa je ločevanje odpadkov 'šele' tretja prednostna naloga v hierarhiji ravnanja z odpadki in viri, vse uporabnice in uporabnike na območju enajstih občin spodbujajo, da sprejemate do družbe in okolja odgovorne odločitve ter promovirajo trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo.

Pred desetletjem je delež ločeno zbranih odpadkov znašal slabih 25 odstotkov, vsi mešani komunalni odpadki pa so pristali na odlagališču Barje. Ključni obrat je bil dosežen z nadgradnjo storitev po sistemu od vrat do vrat za štiri vrste komunalnih odpadkov in izgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, najsodobnejšega in najbolj trajnostnega objekta za predelavo odpadkov v Evropi, v katerem danes predelujejo odpadke iz 57 občin (837 tisoč prebivalcev), na odlagališče pa po obdelavi odložijo samo okoli 5 odstotkov ostanka odpadkov. V RCERO Ljubljana letno predelajo približno 140 tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov in več kot 20 tisoč ton ločeno zbranih bioloških odpadkov, iz katerih pridobivajo kompost najvišje kakovosti. Cilji mehansko-biološke obdelave odpadkov so zmanjšanje količine odpadkov, ki pristane na odlagališču, izločanje frakcij, ki jih je moč reciklirati, in pridobivanje komposta iz bioloških odpadkov.

Več o rezultatih lahko preberete na spletni strani Javnega holdinga Ljubljana.