Lastniki zemljišč morajo zatirati nevarno ambrozijo
7. 7. 2022
Ambrozija je ena najbolj invazivnih in alergenih rastlin, ki se nezadržno in intenzivno širi po Sloveniji, tudi na območju naše občine. Cvetni prah pelinolistne ambrozije povzroča različne alergijske reakcije in bolezni, kot so seneni nahod, astma, vnetje očesne veznice.
Alergena rastlina, ki se je v zadnjih nekaj letih iz vzhodne Evrope in Amerike razširila tudi v Slovenijo, cveti od konca julija do konca septembra, zato se lahko pri občutljivih ljudeh, ki so alergični na ambrozijo, simptomi alergije pojavljajo predvsem v avgustu in septembru. Težave zaradi občutljivosti na cvetni prah ambrozije so najbolj odvisne od koncentracije cvetnega prahu v zraku. Ambrozija je sicer le ena od alergenov, ki povzroča občasni ali sezonski alergijski rinitis in seneni nahod.
Ambrozija najpogosteje uspeva na degradiranih površinah: na golih nezaraščenih površinah ob cestah in železniških progah, rečnih bregovih, gradbiščih, smetiščih ter na opuščenih kmetijskih zemljiščih, med drugim pa se pojavlja tudi kot plevel na njivah. Ker je rastlina alergena, se pri odstranjevanju rastline svetuje uporaba zaščitnih rokavic, v času cvetenja pa tudi zaščitno masko. Rastlina zraste od 20 do 200 cm visoko. Steblo je pokončno, razvejano, dlakavo. Listi so pernato deljeni, razdeljeni na posamezne krpe, zeleni, na spodnji strani nekoliko svetlejši. Ambrozija cveti od sredine julija do konca oktobra. Odvisno od vremenskih razmer tudi prej. Ena rastlina lahko proizvede do nekaj milijard pelodnih zrn.
Alergena rastlina, ki se je v zadnjih nekaj letih iz vzhodne Evrope in Amerike razširila tudi v Slovenijo, cveti od konca julija do konca septembra, zato se lahko pri občutljivih ljudeh, ki so alergični na ambrozijo, simptomi alergije pojavljajo predvsem v avgustu in septembru. Težave zaradi občutljivosti na cvetni prah ambrozije so najbolj odvisne od koncentracije cvetnega prahu v zraku. Ambrozija je sicer le ena od alergenov, ki povzroča občasni ali sezonski alergijski rinitis in seneni nahod.
Ambrozija najpogosteje uspeva na degradiranih površinah: na golih nezaraščenih površinah ob cestah in železniških progah, rečnih bregovih, gradbiščih, smetiščih ter na opuščenih kmetijskih zemljiščih, med drugim pa se pojavlja tudi kot plevel na njivah. Ker je rastlina alergena, se pri odstranjevanju rastline svetuje uporaba zaščitnih rokavic, v času cvetenja pa tudi zaščitno masko. Rastlina zraste od 20 do 200 cm visoko. Steblo je pokončno, razvejano, dlakavo. Listi so pernato deljeni, razdeljeni na posamezne krpe, zeleni, na spodnji strani nekoliko svetlejši. Ambrozija cveti od sredine julija do konca oktobra. Odvisno od vremenskih razmer tudi prej. Ena rastlina lahko proizvede do nekaj milijard pelodnih zrn.
Od avgusta 2010 je pri nas stopila v veljavo celo Odredba o ukrepih za zatiranje škodljive ambrozije (Uradni list RS, št. 63/10), ki določa, da morajo lastniki zemljišč, na katerih raste, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Posamezniku, ki po opozorilu inšpektorja s svojega zemljišča ne odstrani ambrozije, grozi 500 evrov kazni.
Med glavne načine odstranjevanja ambrozije sodi mehanično odstranjevanje v obliki puljenja oz. večkratne košnje na način, da rastlina ne razvije cvetov in semen. Rastlina se v primeru, če je ne odstranimo skupaj s koreninami, hitro obraste, zato je potrebno postopek večkrat ponoviti. Semena v zemlji lahko klijejo postopoma, tako da je nahajališče ambrozije potrebno preverjati do konca rastne dobe in tudi v naslednjih letih, saj je seme v zemlji lahko kalivo tudi do 40 let. Odstranjene rastline, ki še ne cvetijo ali semenijo, lahko odložimo med mešane/biološke odpadke, na kompost ali posušimo in sežgemo na dovoljen in varen način. Cvetočih rastlin in rastlin z razvitimi semeni ne odlagamo na kompost!
Med najpogostejše invazivne rastline sodi tudi japonski dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga, enoletna suholetnica in žlezava nedotika
Odstranjevanje invazivnih rastlin ni enostavno, potrebno je večkratno oz. večletno odstranjevanje in spremljanje uspešnosti odstranitve. Odstranjevanje dresnika je izjemno težavno, slabo učinkovito, zato je najpomembnejše preventivno delovanje in takojšnje ukrepanje, če se vrsta pojavi na novo. Odstranjuje se z globokim izkopavanjem – večkratno, izkopano zemljo je potrebno presejati, da izločimo vse korenike dresnika. Tudi odstranjevanje zlate rozge je težavno, odstranjujemo jo z večletnim zaporednim puljenjem ali košnjo pred cvetenjem (maj in avgust) najmanj dvakrat letno oz. če gre za pozno košnjo, takoj po 30. juniju, pri čemer jo pokosimo tudi na gozdnem robu in pasovih med njivami. Enoletno suholetnico izčrpamo s pogosto košnjo (večkrat letno) pred cvetenjem več let zapored. Na manjših površinah je rastline najbolje populiti pred cvetenjem in spremljati uspešnost odstranitve še v naslednjih letih. Žlezavo nedotiko odstranjujemo s puljenjem ali košnjo pred cvetenjem oz. plodenjem rastlin več let zapored, košnjo je treba večkrat ponoviti, ker iz odrezanih stebel ponovno zraste cvet.
Prijava najdišč
Prijave najdb rastišč ambrozije, lahko oddate pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Ljubljana, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, tel.: 01/234-45-50, e-pošta: OU-Ljubljana.UVHVVR@gov.si.
Vse občane tudi pozivamo, da na telefon 01/361-95-10 ali na elektronski naslov obcina@medvode.si sporočijo opažena rastišča ambrozije na javnih površinah, da bomo lahko poskrbeli za odstranitev škodljive rastline.
Več o tujerodnih invazivnih rastlinah najdete v spodnjih priponkah in v spodnjem videoposnetku.
Gradivo za več informacij:
Klikni tukaj za prikaz prilog