V junijski izdaji Sotočja smo predstavil turizem kot družbeno dejavnost. Na 4 straneh seveda ni mogoče povzeti delovanja na nekem področju, zato vas vabimo k prebiranju neskrajšanih vsebin.

Besedilo na prvi stran je avtorsko delo Tee Čejvan, ki je zaposlena kot vodja turističnih programov v Javnem zavodu Sotočje Medvode (na tem delovnem mestu je nadomestila Jureta Galičiča, ki je bil prvi zaposleni turistični delavec v občini). Dolgoletna predsednica Turistične zveze Medvode, Vanja Ločniškar, je zbrala poglede pomembnih aktivnih članov turistični društev ter opise turističnih društev. Njihove izjave smo prav tako zelo krajšali, zato jih v nadaljevanju lahko preberete v celoti.

Dodajamo še seznam prejemnikov občinskih priznanj (plaket in medalj).

Naslednja priloga ob 30-letnici izide septembra - takrat na temo mladine. Vabljeni k branju!

Medalje in plakete za dolgoletno ustvarjanje področju turizma in gostinstva so prejeli:  

TURIZEM #MED VODAMI

Na zemljevidu v prilogi Sotočja so bila turistična društva predstavljena v enem stavku, tule pa si lahko preberete malo več o krajih, za katere ta društva skrbijo.

Zbiljsko jezero je umetno jezero, ki  je nastalo z izgradnjo hidroelektrarne Medvode leta 1953. Zaradi svoje lokacije in lepote je postalo priljubljena turistična točka v regiji. Jezero je obkroženo z zelenimi gozdovi, kar ustvarja idilično okolje za sprehode, kolesarjenje in piknike. V toplejših mesecih je jezero priljubljena destinacija za športne dejavnosti in enodnevne izlete. Ob obali je nekaj gostinskih lokalov, kjer lahko obiskovalci uživajo v lokalnih jedeh in pijačah ob čudovitem razgledu na jezero. Zbiljsko jezero je znano tudi po svoji biotski pestrosti, saj je dom številnim vrstam ptic, rib in rastlin. Za ljubitelje narave je to odlično mesto za opazovanje ptic ali preprosto uživanje v miru in tišini narave.

Mokrišče Hraše se razprostira na zahodni strani vasi in meri okoli pet hektarov. Sestavljata ga dve mlaki, ki ju deli pot. Mlaki obdajajo gozd in travniki. Gre za edinstven biotop, ki daje zavetje številnim pticam, dvoživkam in drugim (tudi ogroženim) živalskim vrstam in je uvrščen med območja državnega pomena. To bogato življenje lahko opazujemo iz ornitološke opazovalnice.

Žlebe (ljudsko tudi Marjeta) je vas, ki se razprostira ob vznožju Jeterbenka. Ime so dobile po tipični kraški obliki, značilno za ta teren. Neokrnjena narava je prav gotovo zaščitni znak vasi. V vasi je tudi cerkev sv. Marjete, ki so jo začeli graditi v začetku 16. stoletja. Zidana je v pozno – gotskem stilu. Na sprednji strani zvonika je vzidan kip sv. Marjete. V zvoniku pa so štirje zvonovi. Do leta 1631 je imela cerkev pet zvonikov, vendar so nato enega odstranili, njegovi ostanki pa so vidni še danes. Zagotovo je omembe vreden tudi Jeterbenk, 774 metrov visoka vzpetina, o kateri obstaja veliko legend povezanih z roparskimi vitezi Hertenbergi. Ti so se uprli svojemu gospodarju in ropali ljudstvo, blago pa skrili nekje v Jeterbenku. Legenda pravi tudi, da zaklad najde tisti, ki poljubi kačo. Vsako leto 25. junija Turistično društvo Žlebe – Marjeta organizira Pohod po poteh roparskih vitezov.  Danes lahko na področju neokrnjenih travnikov pod vznožjem Jeterbenka srečate Pehto Marješko, ki  vas nauči spoznavati in pripravljati rožice, ki tam rastejo. Poiščite jo takoj, ko zacvetijo prve trobentice in vijolice in ko zadiši po čemažu.

Turistično društvo Dragočajna-Moše je bilo ustanovljeno leta 1973 in trenutno vključuje preko 130 članov. Deluje na področju vasi Dragočajna in Moše. V okviru društva člani uresničujejo svoje in skupne interese na področju razvoja turizma. Društvo vsako leto organizira različne prireditve, ki jih z veseljem obiščejo tako domačini kot tudi obiskovalci od drugod. Najbolj znana prireditev je Slovenski dan v Dragočajni. Dogaja se v juniju v naravnem okolju, pri izvedbi prireditve sodelujejo vaščani, ki se trudijo, da jedi, značilne za ta okoliš, ne bi utonile v pozabo. Obiskovalci si lahko ogledajo in poskusijo domače dobrote, prireditev pa popestrijo ljudski godci, pevski zbori in ljudski plesi. TD Dragočajna-Moše je zelo aktivno tudi pri urejanju in ohranjanje čiste narave in vaškega okolja, saj skrbi za ocvetličenje in čiščenje vasi ter primerno vzdrževanost sprehajalnih poti. Zadnja prireditev leta je v decembru, ko se po Dragočajni in Mošah sprehodi Sveti Miklavž v spremstvu parkeljnov.

Goričane so vas ob cesti, ki vodi iz Medvod skozi Presko in proti Sori. Tam boste zagledali tudi najbolj znano znamenitost Goričan, to je grad Goričane. Grad Goričane je dobil ime po starem gradu, ki je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino in naj bi bil zgrajen že leta 928. Skozi vas teče reka Sora, ki s svojim znamenitim jezom in brzicami pri tovarni papirja Goričane daje lepo in prijazno okolje ribičem in kopalcem. Nad jezom ponuja rekreativnim športnikom možnost čolnarjenja s kanuji, prostrani travnik v neokrnjeni naravi pa skoraj neomejene možnosti sprehodov, teka in drugih oblik rekreacije.

Apnenčasta sestava tal v Goričanah botruje nastankom kraških jam. Tako imenovana Babja luknja, naravna kraška jama v kotu doline južno od gradu, je dobila ime po legendi, ki pripoveduje , da so se v času turških vpadov tam skrivala dekleta in žene pred Turki. Turistično društvo Goričane-Vaše je organizator ene največjih prireditev v občini Medvode, Noč parkeljnov v Goričanah. Gre za mednarodno prireditev, ki se je v novembru vsako leto udeleži preko 500 nastopajočih iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Švice. Poleg tega organizirajo še: Prvomajsko kresovanje, Kino na prostem in etnološko prireditev Ko vaško jedro oživi.

Turistično društvo Pirniče povezuje kraje na savski terasi pod Šmarno goro - Verje, Zg. Pirniče, Sp. Pirniče, Vikrče in Zavrh pod Šmarno goro, njihove ljudi in običaje. Z rednimi prireditvami ohranja naravno in kulturno dediščino kraja, tradicijo in stare ljudske običaje. Lepo je obiskana tudi Pirniška učna pot, ki vodi po krajevnih znamenitostih vasi.

Zahodno od Ljubljane leži razgibano območje predalpskega sveta – Polhograjsko hribovje, katerega del je tudi Topol pri Medvodah ali Katarina. Katarina je ljudsko poimenovanje vasi in njene širše okolice – gre za ime župnijske cerkve, katere zavetnica je sv. Katarina Aleksandrijska. Parkirišče pred podružnično osnovno šolo Topol je izhodišče za številne smeri (Sv. Jakob, Jeterbenk, Rog, Belo, Govejek, Osolnik, Grmada, Tošč...) in za obe učni poti (Pot divjega petelina in Pot suhih hrušk). Čez Katarino so speljane številne pohodne poti.

Razgibane strmine v okolici Grmade in Tošča so prostranstva gamsov in muflonov, samotni gozdovi bivališče zaščitenemu divjemu petelinu. Gorski občutek nam dajejo zaščitene rastlinske vrste: blagajev in dišeči volčin, clusijev svišč, kranjska lilija, v najbolj skritih kotičkih celo planika. Za lakoto in žejo je poskrbljeno vsak dan razen četrtka v gostilni Dobnikar, ob vikendih in praznikih pa tudi v gostilni na Vihri in Pr Jur. Tradicionalni dogodki oktobra je Kostanjeva nedelja.

Zbilje so vas, ki je doživela turistični preporod leta 1953. Tedaj so postavili novo hidroelektrarno Medvode in ustvarili umetno  Zbiljsko jezero. Še istega leta je zaživelo Turistično društvo, ki je kaj kmalu poskrbelo za polepšanje naselja, nove poti okoli jezera, čolnarno … Tu izposojajo čolne, možne so tudi druge dejavnosti ob vodi.  V jezeru je, za tiste, ki imajo radi številke, 7 milijonov kubičnih metrov vode pri nadmorski višini 328,5 metra s površino 0,72 kvadratnega kilometra. Na jezeru je veliko vodnih ptic, v njem  pa  veliko rib.   Ribiška družina upravlja  vode Zbiljskega in Trbojskega jezera; Trbojsko jezero, tudi to je nastalo z zajezitvijo, je le nekaj kilometrov stran. Zbilje  je sicer nastalo dosti prej kot Zbiljsko jezero, prvič kraj omenjajo leta 1311. Na severni strani vasi je cerkev sv. Janeza Krstnika. Sedanjo so na mestu predhodnice zgradili leta 1883/1884. Glavni oltar je iz leta 1665. Cerkev so nekdaj obiskovali romarji. Na koncu mostu čez Zbiljsko jezero, Na brodu, stoji Šimenčkovo znamenje. Turistično društvo Zbilje je že leta 1954 prvič organiziralo Zbiljsko noč, ki  so jo  poimenovali Beneška noč. Pod tem imenom so jo prirejali deset let in že na prvi poskrbeli za manjši ognjemet, čolne pa so okrasili z lampijončki.  Odtlej so prireditev širili, le vožnjo z lampijončki so ukinili. Ognjemet, ki ga pripravijo na jezeru skupaj z osvetljeno gladino jezera ustvari čarobno doživetje.

Turistično društvo Smlednik je bilo ustanovljeno leta 1960. Že ob ustanovitvi so imeli jasno vizijo razvoja, vezano predvsem na kompleks Starega gradu (ureditev ceste do vrha, gradnjo turistično-gostinskega objekta, zaščita, obnova). Člani društva vseskozi skrbijo za grajski kompleks, poleg tega pa so v zadnjem desetletju preuredili tudi okrepčevalnico in opuščeno barako v svoje družabne prostore. Člani so se v veliki meri vključili tudi v obnovo Kalvarije in jo zdaj tudi redno vzdržujejo. Na tekmovanju v urejenosti in ocvetličenju krajev Entente Florale Evropa je Smlednik leta 2007 dosegel zavidljiv rezultat - srebrno priznanje.

Poleg tega pa je del dejavnosti TD Smlednik tudi priprava tradicionalnih dogodkov, ki združujejo prijetno druženje s športnimi in kulturnimi dejavnostmi. Vsako leto 27. aprila se podajo na spominski Pohod po poteh spominov in prijateljstva, v maju sodelujejo pri izvedbi sedaj že tradicionalnega vaškega dogodka Flancanje, drugo soboto v septembru izvedejo prireditev Grajski lonec. Na Starem gradu prirejajo tudi druge prireditve, bodisi za člane, bodisi za širši krog obiskovalcev, pogosto tudi v sodelovanju s KUD Smlednik.

Turistično društvo Hraše smo ustanovili leta 1989 z željo, da poveže vaščane v prijetnem druženju in ohranjanju kulturne in naravne dediščine ter v krepitvi turističnega razvoja vasi. Svoje prostore imamo v Domu krajanov. Osnovni cilj društva je ohranjanje ljudskih običajev, kulturne dediščine kraja in skrb za urejenost vasi. Z veseljem sodelujemo na različnih prireditvah, se povezujemo z ostalimi društvi in posamezniki, ki delujejo v krajevni skupnosti, v občini in širše. Najbolj prepoznani smo po dogodkih:

Memorial Henrika Sečnika, mednarodno tekmovanje vlečnih psov (nedelja: marec/april), Kresovanje (23. junij); praznovanje začetka poletja in obujanje starih običajev, Ker sem frajer, čistim hraški bajer (zadnja sobota v novembru) prireditev v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, Miklavževanje (5. December), ko sv. Miklavž obišče vse družine v vasi in jih simbolično obdari, Blagoslov konj; (26. december – god svetega Štefana). Na god sv. Štefana okoliški lastniki v sprevodu pripeljejo k cerkvi svetega Jakoba na žegnanje svoje skrbno urejene konje: v sedlu, z vozom ali peš. Ker se ta dan blagoslovi tudi sol, konjeniki in ostali obiskovalci prejmejo lične žakeljčke blagoslovljene soli za spomin.

Omejen prostor v tiskani obliki naše priloge lahko izjave anketirancev nekoliko popači. Da bi njihove misli bolje razumeli, objavljamo odgovore v celoti. Zastavljena vprašanja so enaka, kot so bila za področje kulture:

●     Katere zgodbe zadnjih 30 let na vašem področju bi izpostavili? Kdaj so se občani najbolj povezali?

●     Kakšni so trendi delovanja na tem področju? Se vključuje več/manj občanov? Kaj jih spodbudi?

●     Kakšna je prihodnost tega področja v Medvodah? Kje so skriti potenciali? Kje so največji izzivi?

Marjan Mali – predsednik TD Smlednik

V zadnjih 30 letih je bilo veliko pomembnih dogodkov  za naše področje. Izpostavljam pa sledeče: obnova kapelic na kalvariji leta 2000, ureditev lastništva starega gradu v last TD, adaptacija nove okrepčevalnice in Špelkine vile. V zadnjem času se trend delovanja povečuje. Vpisujejo se novi mlajši člani. Pogovori potekajo o novih prireditvah, novih obnovitvenih delih in nadaljnji  razvoj našega TD. V Medvodah kot celoti je treba obnoviti že nekatere obstoječe objekte in naravne dele, ki so v preteklosti že bili  turistični biseri.

Joži Kumer - gonilna sila v TD Hraše (tajnica, organizatorka celotnega poslovanja)

Občani so se najbolj povezali ob organizaciji 5. evropskega prvenstva čistokrvnih polarnih vlečnih psov 17. - 20. 11. 2011, ki je bil  največji projekt našega društva. Povezal je vsa društva in prek 200 prostovoljcev v krajevni skupnosti  Smlednik. Na osnovi tega tekmovanja je po smrti Henrika Sečnika nastala prireditev Memorial Henrika Sečnika. Povezali smo se tudi ob nasprotovanju gradnje turistično-tehničnega parka z dirkalno stezo v letu 2012 ter za volitve za župana v letu 2014, ko je za župansko mesto kandidiral Nejc Smole, do takrat predsednik KS Smlednik. TD Hraše in vsi krajani smo ga zvesto podprli. V letu 2019 smo praznovali  30 let društva.

Želimo si vključiti več mladih, je pa zelo odvisno od posamezne akcije, dogodka kdo in koliko jih pride. Najbolj obiskana je čistilna akcija, kjer se srečajo vse generacije na kar smo izredno ponosni. Dobro so obiskane prireditve, kjer so tudi dejavnosti za otroke.

Največ potenciala za razvoj turizma pri nas imajo hraške mlake, cerkev sv Jakoba, sprehodi in dostopna narava, največji izzivi pa so ureditev parkirišč, doma krajanov, okolice cerkve in mežnarije za namene druženja in dogodkov.

Jure Žitnik - predsednik TD Dragočajna-Moše

Prireditve pod okriljem Turističnega društva Dragočajna-Moše so vsekakor najbolj odmevni dogodki na prostoru vasi Dragočajna in Moše. Vodilni prireditvi Slovenski dan v Dragočajni, kjer aktivno sodeluje preko 60 članov društva, so se pridružili še dogodki nedavno ustanovljene mladinske sekcije: Pustovanje, Živ Žav, Nogometni turnir in tradicionalno Miklavževanje so motiv za druženje in povezovanje občanov. Organizacija in izvedba prireditev ter ohranjanje tradicije je velik motiv tako za starejšo kot tudi mlajšo generacijo. Družinska povezanost je zelo prisotna v vaseh Dragočajna in Moše. Posledično ustrezna motivacija s strani društva vleče v aktivno sodelovanje vse družinske člane. Ustanovitev mladinske sekcije in njene aktivnosti je primer dobre prakse delovanja društva. Turistično društvo je neprofitna organizacija. Torej pričakovanja v smeri velikega zaslužka niso realna. Društvo temelji na prostovoljnem delu. Vendar brez subvencij s strani občine, ki so potrebne za izvedbo aktivnosti, nima prihodnosti. Potrebno je poudariti, da omenjeno društvo in tudi ostala podobna društva, gradi prepoznavnost občine Medvode, ki posredno v veliki meri prispeva k profitabilnosti lokalnih ponudnikov, kot je gostinstvo, prenočitvene namestitve… Velik (ali največji) izziv našega društva je zagotovitev prostorov društva, kjer naj bi se izvajala srečanja članov in tudi izvajale aktivnosti društva. Društva kot neprofitabilna organizacija nimajo zadosti finančnih sredstev in občina mora priskočiti na pomoč z ustreznimi rešitvami, ki bodo zagotovile nemoteno delovanje društva ...

Vida Bališ - sekretarka Turistične zveze Medvode

Kmalu po ustanovitvi občine Medvode  sem imela možnost sodelovati v občinskem svetu, nekaterih njegovih komisijah in s tem spoznala njihove dejavnosti in naloge pa seveda tudi potrebe in probleme, ki jih je narekoval tedanji čas. Med njimi je bila tudi ideja o oživitvi turizma v Medvodah, ki je bil prepoznan pred nekako 100 leti. Vmes pa ga je pregnala industrializacija. O oživitvi so se odvijale debate, razmišljanja in ideje in tedaj sem ugotovila, da imamo v občini pospeševalce za krave, za turizem pa ne. Ne vem, če je to kaj pripomoglo k oživljanju le-tega, so pa nekako takrat odprli turistični biro, začeli so z označevanjem nekaterih pešpoti...K ideji o oživljanju so gotovo pripomogle marsikatere nagrade Turistične zveze Slovenije našim krajem iz ocenjevanja Moja dežela - lepa in gostoljubna ter prestižna nagrada Entente florale Smledniku... Aktualna je bila debata o poti okoli zbiljskega jezera… No, 2001 je bila ustanovljena Turistična zveza Medvode, sledilo je vključevanje novonastalih društev: Goričane-Vaše, Pirniče, Žlebe-Marjeta. Oživela je društvena dejavnost in organizirane so bile večje in manjše prireditve, redno smo bili prisotni na sejmu na Gospodarskem razstavišču, udeleževali smo se večine ali celo vseh aktivnosti pod okriljem TZS. V prvem letu delovanja Turistične zveze Medvode sem postala tajnica in skušala vedno povezovalno delovati.

Dejavnost pospeševanja turizma ima občina zapisano v svojem statutu, imamo odlok o vodniški službi, izobražene turistične vodnike, kot prostovoljci imamo zagotovljeno finančno občinsko podporo za delovanje in prireditve… Pozneje je bil v že ustanovljen Javni zavod Sotočje dodan turizem in s tem je bila uslišana večletna zahteva po strokovnem sodelavcu . Dobili smo Jureta. Sodelovanje z njim je bilo zelo korektno, tovariško in strokovno. Veliko preveč pričakovanj je bilo, kaj vse zmorejo prostovoljci. Kar je seveda res do neke mere, saj je treba vedeti, da vse česar se lotijo, delajo v svojem prostem času, da niti nimajo (vsi) potrebne izobrazbe za marsikatero opravilo in da kot taki, ne morejo v celoti nadomestiti strokovnega sodelavca. Ne gre pa zanemariti njihovih idej in pobud. Te so ponavadi iz lokalnega okolja kar je še posebno dragoceno. Veliko truda se vlaga v mladino, ki bo prej ko slej nadomestila sedanje člane le, če bo dovolj zgodaj prepoznala njihovo delo.

Z občinskega zornega kota sem se z dejavnostjo turizma spoznala kot članica občinskega sveta, Odbora za turizem in gospodarstvo in malo kasneje še kot tajnica Turistične zveze Medvode, kjer sem skrbela za novo članstvo (TD Goričane-Vaše) TD Pirniče in Žlebe-Marjeta. Kot predstavnica Turistične zveze Slovenije sem sodelovala pri pripravi Zakona o prostovoljstvu, ki je bil sprejet 2011. Ta se mi zdi zelo pomemben za vse prostovoljske organizacije, ker jim daje status legitimnosti in pomembnosti. In kar je najbolj važno, priznava ovrednotenje delovnih ur in izenačuje vse prostovoljce ne glede na njihove dejavnosti.

Glede trendov v turizmu: svetovni trendi so znani: čim bolj ohranjati naravo, avtohtono okolje .... za to nenazadnje že dolga leta skrbi akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki odločilno prispeva k ureditvi in ozaveščanju, nenazadnje pa tudi malo k pozitivni tekmovalnosti. Želim si, da tudi bodoči rodovi skrbijo za ta področja. Pred 10 leti sem za našo prvo internetno stran napisala, da naša ZELENA VRATA GLAVNEGA MESTA vabijo z naravnimi lepotami, člani TD si prizadevamo naš zeleni košček sveta predstaviti obiskovalcem, ki cenijo mir, šumenje gozdov, žuborenje voda, kulturno in zgodovinsko dediščino, hkrati pa bi radi, da pri nas kaj dobrega pojedo. Zaenkrat se spat odpravijo domov. Torej nismo popolni, se pa trudimo. V bistvu sem zadovoljna, da nimamo velikih hotelov, raznih betonskih kolosov, da zadoščajo manjši penzioni in da turisti hodijo spat kam drugah. Gradnja velikih kompleksov tako ali tako ni stvar prostovoljcev. Mogoče to ni ravno obetavno mnenje za napredek medvoškega turizma, sem pa vedno bolj prepričana, da je treba turizem postopoma in previdno vgrajevati v prostor in med lokalno prebivalstvo. Poiskati je treba niše in področja, ki so bolj zanimiva posameznim zainteresiranim skupinam in jih oblikovati v ponudbo. Nenazadnje množični turizem lahko naredi več škode kot koristi, torej hitimo počasi.

Iztok Pipan - predsednik TD Zbilje

Zbilje in Zbiljsko jezero sta v času Občine Medvode največji preboj doživela leta 1996, ko so Savske elektrarne saniralo zamuljeno jezero. Izčrpani mulj je za skalometnim nasipom ustvaril novo veliko površino, ki je dala nov zagon turizmu ob jezeru. Zagnani turistični prostovoljci smo tej površini dali veliko vsebine, in lahko trdim, da bi brez tako velike površine Zbiljski turizem ostal na nekdanjem nivoju. Tako pa smo na Zbiljski dobravi zgradili veliko otroško igrišče, ki živi vsak dan svoje veselo življenje, imamo urejen vaški trg z ocvetličenjem in spominskimi drevesi na pobratenje Medvod in Cresta ter japonsko češnjo po dnevih azijske kulinarike. Velik prireditveni travnik je namenjen večjim turističnim prireditvam, od Zbiljske noči, Zbiljarije, Wild Wild Festa do največjih gasilskih tekmovanj. Urejena so igrišča za odbojko na mivki, asfaltno igrišče za košarko, velik piknik prostor ter gostinski lokal, skratka, društvo je dokazalo, da je sposobno razvijati številne turistične dejavnosti. Da krajani vedo da živijo v urejenem turističnem kraju dokazuje tudi vsakoletna očiščevalna akcija, še posebej pa so se povezali, v civilno iniciativo, ko je država preko turistično najbolj zanimivega dela kraja želela delati navezovalno cesto na avtocesto.

Glede trendov: Želja po prostovoljstvu upada, tako na širši ravni, kot tudi na lokalni. Na žalost je največja škoda koronskega obdobja ne naše fizično zdravje, ampak psihično zdravje celotne družbe, pa naj mi oprostijo tisti, ki so v obdobju korone izgubili svojce. Ljudje postajajo egoistični, moti jih vse, želijo si živeti v popolnoma urejeni, čisti in mirni sredini, za tako kakovost bivanja pa ne želijo nič prispevati. Zaradi tega bo potrebno spet stopiti korak nazaj in ponovno pričeti z vzgojo naših najmlajših, jim približati delo v skupno dobro in oživiti družabno življenje v krajih. Za dosego tega cilja se je potrebno boriti in delati, ter tudi s svojim vzgledom ljudem približati geslo, da smo turizem ljudje. Prihodnost okolice Zbiljskega jezera je velika, nenazadnje gre za največji obvodni turistični kraj v bližini prestolnice, v samem osrčju Slovenije. Voda povsod privlači obiskovalce in tudi v Zbiljah jih je vse več. Seveda sta največja primanjkljaja jezera to, da jezero ni primerno za kopanje, ter da okoli jezera ne vodi urejena pešpot. Zaradi tega je potrebno vložiti vse napore v to, da bi Občina Medvode našla ustrezna sredstva za ureditev poti, in tako odprla celotno jezero obiskovalcem. Pa ne le to, na tak način bi jezero dobilo novo dostopne točke in možnost enostavnega sprehoda tako iz Medvod, kot Smlednika, Pirnič, in tudi Dragočajne.