Dolgotrajna oskrba predstavlja sistem ukrepov, storitev in aktivnosti namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Skladno z določili Zakona o dolgotrajni oskrbi se iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in iz drugih finančnih virov zavarovanim osebam po načelih univerzalnosti, solidarnosti, enakosti in prepovedi diskriminacije zagotavljajo pravice do dolgotrajne oskrbe. Dolgotrajna oskrba se bo zagotavljala na način, da je vsem upravičencem enako dostopna, uporabna in kakovostna ter da se z njo zagotavljajo storitve dolgotrajne oskrbe vsem upravičencem glede na njihove potrebe. Organizira in izvaja se v javnem interesu in na način, ki zavarovanim osebam omogoča enako razpoložljivost, dostopnost, dosegljivost in kakovost storitev dolgotrajne oskrbe ter pravico do neodvisnega in samostojnega življenja upravičencev do dolgotrajne oskrbe. Vse pravice z naslova dolgotrajne oskrbe so vezane na osebo upravičenca in jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati.

Storitve, ki izhajajo iz pravic iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, se delijo na osnovne in dodatne.

Osnovne pravice so štiri in se med seboj izključujejo:

-       oskrbovalec družinskega člana,

-       dolgotrajna oskrba na domu,

-       dolgotrajna oskrba v instituciji in

-       denarni prejemek.

Dodatni storitvi, ki se lahko uveljavljata skupaj z vsemi osnovnimi storitvami, razen v primeru koriščenja celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, sta:

-       e-oskrba in

-       storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti.

Do dolgotrajne oskrbe so upravičene osebe, ki so zavarovane za dolgotrajno oskrbo, svoje pravice do dolgotrajne oskrbe pa lahko koristijo, če so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Pri tem mora osebe izpolnjevati naslednje pogoje: 

-       je zavarovana za dolgotrajno oskrbo 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic do dolgotrajne oskrbe,

-       ima urejeno stalno ali začasno bivanje v Republiki Sloveniji,

-       se uvršča v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe,

-       ne prejema primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu ali osebno asistenco (razen če to določa Zakon o osebni asistenci).

POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

Postopek za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe se začne na podlagi vloge, ki jo na vstopno točko vloži zavarovanec, njegov pooblaščenec ali skrbnik. Vstopna točka za območje občine Medvode je CSD Ljubljana – Služba za dolgotrajno oskrbo.

Svetovalec za dolgotrajno oskrbo - zaposlen na vstopni točki, ki so razporejene po celotni Sloveniji - se dogovori za obisk na domu, kjer pridobi potrebne informacije za pripravo ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Sledi izdaja odločbe, iz katere je razvidna kategorija dolgotrajne oskrbe (od 1 do 5), v katero se je zavarovanec uvrstil. Na podlagi kategorije upravičenosti se upravičenec sam odloči, katero obliko izvajanja oskrbe želi koristiti. Za konkretne storitve se dogovori s koordinatorjem za dolgotrajno oskrbo (zaposlen pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe), s katerim pripravi osebni načrt.

IZVAJANJE STORITVE DOLGOTRAJNE OSKRBE NA DOMU V OBČINI MEDVODE

Zakon o dolgotrajni oskrbi med drugim določa, da občina uresničuje svoje naloge na področju dolgotrajne oskrbe s tem, da spremlja izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu in delovanje javne mreže na domu na območju občine in ustanovi javni zavod za opravljanje dolgotrajne oskrbe na domu ali podeli koncesijo na podlagi javnega razpisa ali z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, sklene pogodbeno razmerje. V kolikor se občina odloči, da bo za opravljanje dolgotrajne oskrbe na domu ustanovila javni zavod, lahko ustanovi nov javni zavod ali pa ustrezno doregistrira in preoblikuje obstoječi javni zavod. 

Javni zavod za šport, turizem, kulturo, mladino in socialno varstvene storitve Sotočje Medvode (v nadaljevanju: Javni zavod Sotočje Medvode) za potrebe občine Medvode in njene občane med drugim že izvaja socialnovarstveno storitev pomoči družini na domu. Občina Medvode se je zato odločila, da bo storitve dolgotrajne oskrbe na domu za potrebe občine Medvode izvajal Javni zavod Sotočje Medvode. Odločitev je sprejel Občinski svet Občine Medvode na svoji 17. redni seji, dne 11. 6. 2025. 

Dolgotrajna oskrba na domu je pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja na domu uporabnika. V okviru pravice uporabnik na svojem lastnem domu prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila. Dolgotrajna oskrba na domu se bo izvajala od 1. julija 2025.

Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe je določen v urah, in sicer za 1. kategorijo velja 20 ur mesečno, za 2. kategorijo 40 ur mesečno, za 3. kategorijo 60 ur mesečno, za 4. kategorijo 80 ur mesečno in za 5. kategorijo 110 ur mesečno.

Storitve dolgotrajne oskrbe na domu bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (po 1. januarju 2028 bo morda uvedeno doplačilo v višini deset oziroma 20 odstotkov).

Dolgotrajna oskrba na domu se lahko uveljavlja hkrati z dnevno dolgotrajno oskrbo (tj. oskrbo v instituciji nekaj ur dnevno, pri čemer se uporabnik dnevno vrača domov). Ob hkratnem uveljavljanju teh dveh pravic lahko uporabnik v dnevni obliki dolgotrajno oskrbo prejme v naslednjem obsegu: za 1. kategorijo sedem ur mesečno, za 2. kategorijo 14 ur mesečno, za 3. kategorijo 21 ur mesečno, za 4. kategorijo 27 ur mesečno in za 5. kategorijo 37 ur mesečno. Število ur iz dnevne dolgotrajne oskrbe se v tem primeru odšteje od števila ur storitev dolgotrajne oskrbe na domu.

Uporabnik, ki prejema dolgotrajno oskrbo na domu, lahko koristi tudi:

-       socialnovarstveno storitev pomoč na domu in

-       plačljivo storitev socialnega servisa.

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.

INFORMACIJE V ZVEZI S PRAVICAMI Z NASLOVA DOLGOTRAJNE OSKRBE

Kontaktni center za dolgotrajno oskrbo na Ministrstvu za solidarno prihodnost 080 9810 do 30. junija 2025 prebivalcem nudi ažurne, verodostojne in celovite informacije o dolgotrajni oskrbi. Pokličete ga lahko v:

-       ponedeljek med 9. in 12. uro,

-       sredo med 11. in 17. uro in 

-       petek med 9. in 13. uro ter med 14. in 16. uro. 

Po 1. juliju 2025 bo na vprašanja s področja dolgotrajne oskrbe odgovarjal le klicni center 114, ki ga lahko pokličete vsak delovni dan med 8. in 16. uro.

Vstopna točka CDS Ljubljana, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana, kjer jih lahko v času uradnih ur:

-       ponedeljek med 8. in 12. uro ter mer 13. in 15. uro,

-       sreda med 8. in 12. uro ter mer 13. in 17. uro

-       petek med 9. in 12. uro. 

osebno obiščete ali pokličete na 01 620 12 08, 01 620 12 07, 01 475 08 57 ali jim pišete na gp-csd.ljubl@gov.si.

Več informacij na voljo na naslednjih povezavah:

-       Uveljavljanje dolgotrajne oskrbe (Ministrstvo za solidarno prihodnost 

-       Pravice in storitve dolgotrajne oskrbe (Ministrstvo za solidarno prihodnost 

-       CSD Ljubljana – Služba za dolgotrajno oskrbo