Na mestu sedanje, leta 1847 zgrajene cerkve, se omenja starejša (1341). Cerkev je grajena v neoromanskem stilu po načrtih dunajskega arhitekta Rösnerja, gradbena dela je opravil zidarski mojster Anton Brilli, tesarska Gustav.Tönnies leta 1854; kamnoseška Lovro Kocjančič in steklarska Franc Resman, oba iz Ljubljane.

Dvoranska cerkev z ravno zaključenim prezbiterijem je zidana v neoromanskem stilu. Obokan strop se naslanja na ločne opornike, ki ob vzhodni in zahodni strani oblikujejo oltarne niše. Večina stenskih in obočnih površin je poslikanih z geometrijskimi vzorci, na oboku pa z okroglimi figuralnimi medaljoni. Zunanje stene predirajo skoraj v celotni ploskvi velika polkrožna, z geometrijskim vzorcem ornamentirana okna.

Baroni Lazarini so pretežno na lastne stroške postavili in opremili novo župnijsko cerkev sv. Urha v Smledniku, ki so jo zgradili med letoma 1847 in 1849. Pri tem so ves čas težili h kakovosti, saj so načrte zanjo naročili pri Karlu Rösnerju, v sredini 19. stoletja enemu najpomembnejših dunajskih arhitektov. Sliko na velikem oltarju je izdelal znani slikar, profesor na dunajski akademiji Leopold Kupelwieser, za dva stranska oltarja pa prav tako v tistem času zelo cenjeni graški slikar Josef Tunner. Tedanji lastnik gospostva Smlednik Franz Xaver Felix baron Lazarini in njegova žena Anna Maria, rojena grofica Brandis, sta vplivala na izbiro zavetnikov prvih dveh stranskih oltarjev (posvečena sta sv. Frančišku Ksaverju in sv. Ani, ki sta upodobljena na oltarnih slikah); z izbranimi kakovostnimi likovnimi deli sta obogatila umetnostno podobo Smlednika.