Cerkev stoji na severnem robu naselja, cerkveni prostor je omejen z nizkim zidom. Glavni vhod je skozi lopo zvonika na zahodni strani, sledi pravokotna ladja; ob slavoloku ima prisekane vogale, ob stenah pa poglobljene okenske niše. Cerkev današnjega poznobaročnega videza je bila večkrat prezidana v letih 1631, 1781, 1868 in 1896. V lesen kor je vgrajenih nekaj starejših lesenih elementov – polihromiranih kaset nekdanjega starejšega lesenega stropa. V cerkvi sta dva oltarja: glavni oltar sv. Mihaela stebrnega tipa z oknom v oltarni niši (nazadnje restavriran leta 2013) in stranski oltar sv. Ane pilastrskega tipa z oljno podobo sv. Ane (nazadnje restavriran leta 2014).

 Cerkev skupaj z bližnjo poznogotsko hišo in znamenjem oblikuje zaokrožen primer celostnega vaškega ambienta.