Urška Djukić (plaketa Jakoba Aljaža) - 2023
Iz obdobja njenega delovanja v Medvodah so zabeleženi tudi video prispevki o mnenju občanov o obravnavanih temah na mladinskih debatnih večerih Poli(e)tika in zabavno kritiške dokumentarne oddaje o Mediju – v medvedji kostum oblečenem reporterju, ki je bil nekakšna alternativa lokalnim medijem. Odmeven je bil tudi njen kratki film z naslovom Prvi dan v službi, ki je bil posnet v Medvodah, v njem pa so nastopala velika slovenska igralska imena. Po zaključku študija na Akademiji za umetnost Univerze v Novi Gorici se je njena ustvarjalnost le še krepila, nadaljevala in dozorela do nivoja, ko so jo opazili številni strokovni krogi. Sledila je Urškina selitev v Ljubljano.
Leta 2016 je posnela kratki igrano-animirani film »Dober tek, življenje!« in zanj na 19. Festivalu slovenskega filma prejela najvišje državno priznanje – vesno. Leta 2018 je bila izbrana za sodelovanje v programu SEE factory Jugovzhodno Evropa 2019, v sklopu katerega je sorežirala kratek igrani film »The right one«, ki je bil leta 2019 premierno prikazan na filmskem festivalu v Cannesu. Istega leta je bila izbrana za sodelovanje v 39. edicijo prestižne Cinefondation Rezidence, ki jo festival organizira za mlade avtorje. Leto dni je preživela v Parizu, kjer je razvijala svoj prvi celovečerni film z naslovom Little Trouble Girls in posnela del filma Babičino seksualno življenje.
Urška Djukić s prepletanjem različnih form – animacije, fikcije in različnih oblik eksperimentalnih tehnik ustvarja hibridne vizualne pripovedi. Še posebej je usmerjena v raziskovanje sodobne Ženskosti. Z animirano-dokumentarnim filmom Babičino seksualno življenje je Evropsko filmsko akademijo v Reykjaviku prepričala, da ga je ovenčala z evropskim oskarjem za najboljši kratki film. S tem filmom je prejela že več kot 40 nagrad po vsem svetu, med drugim v začetku leta 2023 tudi najvišje francosko priznanje na področju filma – nagrado cezar.
Kot je Urška že povedala v medijih, so nagrade darilo za vse ženske, katerih glas je bil skozi zgodovino neslišan, zavračan in izkrivljen. Čeprav nima več stalnega prebivališča v naši občini, lahko tudi pri njej upravičeno trdimo, da je njen dom cel svet z nenehnimi potovanji od zgodbe do zgodbe, od scene do scene. Prvi dom pa vendarle ostane poseben in tudi zato pravi, da Medvode nosi v srcu povsod, kamor jo ponese ustvarjalna pot. V evropski in svetovni filmski metaforiki bo po njeni zaslugi še naprej možno opaziti tudi kakšen odtis kraja odraščanja. Zato ostaja tudi promotorka ne le slovenske, ampak tudi medvoške kulture v svetu." (5. julij 2023)