Njegova poklicna in življenjska pot je izjemno bogata. Kot dejaven član nekdanjih organizacij Krajevne skupnosti Preska in Zbora krajevnih skupnosti Medvode je v času Občine Ljubljana Šiška sodeloval pri gradnji vaških vodovodnih sistemov Žlebe–Jeterbenk in Golo Brdo ter ceste Seničica–Golo Brdo. Bil je med najbolj zavzetimi zagovorniki in utemeljitelji ponovne ustanovitve Občine Medvode. Na občinskih volitvah je bil dvakrat izvoljen za člana občinskega sveta na listi Slovenskih krščanskih demokratov. Kot član občinskega sveta je vodil prvi Odbor za razvoj občine Medvode ter bil član drugih odborov in komisij. Leta 1985 je kot vizionar ugotovil, da bi se hkrati s posodobitvijo telefonskega omrežja splačalo zgraditi še kabelski sistem. Podobno vizionarska je bila tudi ideja o vzpostavitvi lokalne televizije. Oba sistema je aktivno gradil in spodbujal njun razvoj ter še zdaj deluje kot član Sveta zavoda Kabelska televizija Medvode.

Vizionarska je bila tudi njegova profesorska pot na Fakulteti za strojništvo, saj je že leta 1983 ustanovil laboratorijsko enoto LECAD, ki je kot razvojno-raziskovalni model prepoznana v svetu. Laboratorij LECAD je bil ustanovljen s štirimi zaposlenimi in ga je kot vodja povečal na 25 zaposlenih ter hkrati na več področjih razširil raziskovalno dejavnost. Bil je ustanovitelj mednarodne meduniverzitetne šole EGPR, ki je temeljila na virtualnem razvoju z izdelavo delujočih prototipov. Prof. dr. Jože Duhovnik je redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kjer je bil šest let tudi dekan. Svojo profesorsko pot je prepletel tudi s konkretnim delom in sodelovanjem z gospodarstvom, saj je bil zaposlen tudi v podjetjih Sava Kranj, SCT in Litostroj, zadnja leta pa uspešno vodi podjetje Dr. Duhovnik, d. o. o. Njegovi izvedeni projekti delujejo na vseh kontinentih. V Sloveniji je izvedel projekte žičniških sistemov na Voglu, Kaninu in v Planici ter številne sisteme čistilnih naprav. Objavil je enajst strokovnih knjig, več kot dvesto znanstvenih prispevkov, ki so citirani v več kot tisoč objavah drugih znanstvenikov, in beleži več kot šeststo delujočih projektov.

Konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let je aktivno sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij. Bil je eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov: dneva samostojnosti in enotnosti na Svetem Jakobu 26. decembra in dneva državnosti v Bonovcu 24. junija. Leta 2003 je prejel najvišjo nagrado Republike Slovenije na področju šolstva. Kot dejaven faran župnije Preska je zaslužen za obnovo fasade cerkva sv. Janeza Krstnika in sv. Marjete v Žlebeh ter Hafnerjeve kapelice v Preski. Trenutno sodeluje tudi v občinski projektni skupini Poplave 2023.«