V petek, 5. julija 2024, je ob 30. obletnici občine Medvode, na sotočju Save in Sore potekalo slovesno odkritje Krogle z jedrom, ki je delo Medvoščana in mednarodno priznanega kiparja Franceta Rotarja.

Gre za upodobitev preproste, a hkrati kompleksne oblike - krogle, v katero je vgrajeno jedro, kar daje celoti izrazito simbolno vrednost. Krogla je sama po sebi popolna geometrična oblika, ki simbolizira neskončnost, celovitost in enotnost. Jedro je umeščeno v središče krogle, kar nakazuje notranjo moč in osredotočenost. Povezuje se z idejo izvora, centra, okoli katerega se vse vrti, in lahko simbolizira srce, energijo ali središče življenja in ustvarjalnosti. 

Medvoščani si jo bomo lahko predstavljali kot jedro naše občine, ki ga obdajata dve polovici, reki Sava in Sora. Prav iz tega razloga je locirana ravno na sotočju, na točki mestnega jedra, ki postaja simbol naše moči in trdnega jedra skupnosti. Skulptura je tudi opomnik na katastrofalne poplave, ki so Medvode prizadele v letu 2023 in simbolizira novo, še močnejšo skupnost, ki jo vsakršne preizkušnje le še bolj povežejo in utrdijo. 

Kdaj, če ne prav ob 30. obletnici občine, bi bilo bolj primerno na sotočje Save in Sore - na samo jedro medvoške občine, postaviti spomenik naši skupnosti in tako velikemu človeku, kot je bil France Rotar. Kroglo z jedrom sta po slavnostni seji občinskega sveta Občine Medvode slovesno odkrila Rok Rotar, sin Franceta Rotarja in župan Nejc Smole. Odkritje je sledilo Kreslinovi pesmi Reka, v izvedbi kitarista Marka Mozetiča – Moza in opernega pevca Tomaža Štularja.

France Rotar (1933–2001) je bil eden najpomembnejših slovenskih kiparjev 20. stoletja. Njegovo delo je močno zaznamovalo slovensko kiparstvo s svojo inovativnostjo in prefinjenim občutkom za formo in prostor. Skozi svojo kariero je raziskoval predvsem geometrijske oblike, ki jih je v svojih skulpturah preobrazil v močne simbolne entitete.

Izobraževal se je na Šoli za umetno obrt v Ljubljani in študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1962 je prejel štipendijo Prešernovega sklada in se izpopolnjeval v umetniški livarni v Veroni in Parizu, veliko časa je preživel tudi v Angliji, Italiji in Nemčiji. Od leta 1962 je z družino živel in ustvarjal v Medvodah.

Svoja dela je razstavljal na več kot 150 skupinskih razstavah in prejel več nagrad, med drugimi leta 1971 nagrado Prešernovega sklada, leta 1980 Župančičevo nagrado za umetniške in kulturne dosežke in leta 1988 Jakopičevo nagrado. Na Expu v Montrealu je leta 1967 dobil odkupno nagrado. Njegova dela so del javnih in zasebnih zbirk v Sloveniji, Srbiji, Italiji in Nemčiji. Od leta 1992 je bil izredni, od leta 1998 pa redni profesor za kiparsko tehnologijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Umrl je 22. aprila 2001.