Na ruševinah nekdanje Malenškove žage v Žlebeh je bila vzidana spominska plošča, ki pripoveduje o bunkerju, v katerem je bil v letih 1943 in 1944 občasni sedež rajonskega in nato okrajnega odbora Osvobodilne fronte (OF) ter rajonskega in nato okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije (KPS) Medvode.

Bunker je na pobudo sekretarja OF in KPS rajona Medvode Avgusta Barleta zgradil Lado Bizant s pomočjo brata Franceta, ki se je vrnil iz nemškega vojnega ujetništva. Zgradba, postavljena ob vodi, je bila del obratujoče žage, ki je rezala les za lokalne kmete. Bunker, zasnovan za štiri osebe, je bil skrit med podom in zemljo, s skrivnim vhodom, zakritim z lubjem in podporami žage. Kljub težavam zaradi vlage, pomanjkanja naravne svetlobe in slabim prezračevanjem je zlasti v letu 1944 služil kot občasno zatočišče. Glavno oporišče odpora je bilo sicer v gozdu pod Osolnikom, vendar je bil bunker v žagi ključnega pomena, ker je bil dostopen tudi pozimi.

Nemškim silam in domačim izdajalcem skoraj dve leti ni uspelo odkriti bunkerja. Po odkritju 31. decembra 1944 so domobranci iz postojank Goričane, Voklo in Vodice tam ubili predsednika okrajnega odbora OF in sekretarja okrajnega komiteja KPS za Medvode Andreja Hafnerja in zajeli člana okrožnega komiteja KPS za Škofjo Loko Miho Erjavca, ki je bil nato interniran v Mauthausen, a se je po koncu vojne vrnil.

Spominsko območje pri Malenškovi žagi je bilo na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Medvode in po načrtih arhitekta Vlada Bizjaka urejeno leta 1980.

Plošča je danes na ogled v Parku spomina, ob spomeniku talcem v Gramozni jami.